Mokta na PRIRODATA-Silata na nevremeto!!!

Bura

Sonceto neramnomerno ja zagreva zemjata.Blizu do ekvatorot toa silno greei gi zagreva vozduhot i okeanite.Taka,edna golema vozdusna masa polna so vodena parea se kreva visoko vo neboto.Na Severniot i Juzniot pol soncevite zraci se poslabi.Tamu se sozdava suva studena vozdusna masa.Razlikite vo temperaturata i rotiranjeto na zemjata predizvikuvaat postojano dvizenje na vozdusnite masi.Topliot vozduh od ekvatorot se dvizi vo severen i juzen pravec,a studeniot vozduh se dvizi od polovite do ekvatorot. Koga edna vozdusna masa ke se sudri so druga vozdusna masa,cestopati doaga do promena na vremeto.Promenata moze da bide golema ili mala,a toa zavisi od poveke faktori.Takvi faktori se: kolicestvo na vlaga vo vozduhot,brzina na dvizenje na vozdusnata masa,razlikite vo temperaturata i pritisokot megu vozdusnite masi i dr.Temnite,gusti oblaci obicno se znak deka se podgotvuva nevreme!

Voden ciklus

Zamisleteja Zemjata kako ogromna fabrika za prerabotka na voda.Vodenata parea ostanuva vo atvosmerata okolu 11 den,a potoa se vraka na zemjata kako dozd ili sneg!

1.Vodata isparuva vo atvosmerata------->2.Od vodenata parea se sozdavaat oblaci------->
3.Vodenata parea se ladi i se vraka na zemjata kako dozd ili sneg------>Vodata se vraka vo okeanite ili morinjata.

Vidovi Oblaci

Stratus:
Bezoblicen nizok oblak.Na planinskite vrvovi.

Kumulo-ninbus:
Mnogu golem nizok oblak.Pri nevreme.

Kumulus:
Beli obleci,kako pamuk.Pri ubavo vreme.

Altokumulus:
Na sredna visina,grutcesti oblacinja.Pri promenlivo vreme.

Cirokumulus:
Visoki mali oblacinja.Pri promenlivo vreme.

Cirus:
Visok oblak,vo vid na prameni.Pri ubavo vreme.

Grmotevici i Molnja

Preku isprekrsenata linija na molnjata se osloboduva energija vo vid na eksplozija.Kako se slucuva toa?Vo tekot na burata,vozdusnite struenja predizvikuvaat sudiranje na ledenite i vodenite cestici vo oblacite.
Pomalite,zamrznati cestici imaat pogolemo pozitivno elektricno polnenje i se dvizat kon gorniot sloj na oblacite.Poteskite ledeni cestici imaat negativno polnenje i se naogaat vo dolniot sloj na oblacite.Koga razlikata megu polnenjata ke stane pregolema,se pojavuva molnja t.e. ognena,svetliva linija so temperatura od 30 000 c, sto e pet pati povisoka od temperaturata na povrsinata na sonceto.Molnjata go zagreva vozduhot pritoa predizvikuvaljki grmotevici.

Vidovi Molnji
Molnjata nastanuva pri sudir na sprotivni elektricni polnenja.Toa se slucuva na poveke mesta.

-Vo oblakot
-Od oblakot kon zemjata
-Megu dva oblaka

Tornado

tornadoto e najsilniot veter na Zemjata,a go narekuvaat i tvister ili vior.Ciklonskite vetrista mozat da duvaat so brzinaod 480 km na cas.Tornadoto se sozdava pod golemite oblaci.Silnite topli i studeni struenja predizvikuvaat vozdusni vrtlozi.So zabrzuvanjeto na vrtenjeto,se pojavuva oblak vo vid na inka.Koga toj ke se spusti na zemjata vsmukuva se sto ke najde po patot.Vrtlozen oblak,isto taka,moze da gi zafati i okeanite.Koga ke e se sluci toa,toj vsmukuva voda sto ja nosi vo oblacite.Tornadoto
"Fudzita"moze da bide izmereno spored skalata za tornada od Ф-0 do Ф-5.Samo dva procenti od tornadoto se Ф-5 so vetrista koi postignuvaat brzina nad 418 km na cas.

Kako se sozdava Tornadoto

Toplite gorni struenja i studenite dolni struenja na vozduhot sozdavaat spiralen vozdusen stolb.Vozdusniot stolb se spusta kon zemjata i brzo se dvizi po nea kako tornado.

Rekordi na zivotnite!!!

Volk
Volkot se smeta za najizdrzliv cicac!
Toj moze da pretrca od 200km,dvizejki se so brzina od 7 do 8km/h!
Kengur
Kengurot e rekorder vo skok vo dalecina
Toj moze da pravi skokovi podolgi od 13m.Rekordot kaj lugeto iznesuva 8,95m!
Siv sokol
Siviot sokol e najbrzoto zivotno.
Koga pikira,leta pobrzo od helikopter-se dvizi so brzina pogolema 300 km/h!
Gol polzav
Ovoj polzav e najbavnoto od site zivotni.
Se dvizi so prosecna brzina od 2m/h!
Skalest orel
Ptica so najostar vid od site zivi sustestva.
Vidot mu e za 3 do 5 pati podobar od coveckiot!
Termiti
Gnezdoto na termitite e najvisokata gradba zozdadena od zivotni.
Toa moze da bide visoko do 13m i so obem vo osnova do 40m!
Svilena buba
Ovaa peperuga ima najrazvieno setilo za miris.
Nekoi mirisi moze da gi pocustvuva na rastojanie od 11km!
Gepard
Gepardot e najbrzoto kopnene zovotno!
Toj moze da postigne brzina od 110km/h,nasproti 36km/h na covekot!
Dzinovska zelka
Rekordot vo dolgovecnosta go drzi dzinovskata zelka.
Taa moze da zivee podolgo od 150 godini!
Najmal cicac
Najmal cicac e liljakot so prasecki nos (od Tajland).
Dolg e 3,3cm i tezi samo 2 grama!

Opstestvo

RAMNICARSKI PREDELI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

1.Prasanja:

-Sto se kotlinite vo nasata zemja?
-Kakvo zemiste imaat ramnicarskite mesta?
-Za sto se pogodni ramnicarskite mesta?
-Vo koj del od nasata zemja ima poveke kotlini?
-Koja kotlina ima najplodna pocva?
-Kakvi zemjodelski kulturi se odgleduvaat vo Strumickata Kotlina?
-Sto se odgleduva vo Krivopalanecnata i Malesevskata Kotlina?
-Koja kotlina e najpogodna za odleduvanje na oriz?
-Vo koi kotlini se odgleduva zito,tutun i soncogled?
-Koi kotlini se vo gorniot tek na rekata Vardar?
-Koi kotlini se vo sredniot tek na rekata Vardar?
-Koi kotlini se vo dolniot tek na rekata Vardar?
-Koi kotlini se vo istocniot del na Republika Makedinija?
-Sto se odgleduva vo Ohridsko-Struskata Kotlina?

POLJODELSTVOTO VO RAMNICARSKITE PRADELI

2.Prasanja:

-Koi se uslovite za razvojot na poljodelsvoto?
-Koja e najznacajna granka vo poljodelstvoto?
-Koe proizvotsvo go opfaka zemjodelstvoto?
-So kakvi masini rabotat lugeto vo poljodelstvoto?
-Koi zitni rastenija najmnogu se odgleduvaat vo ramnicarskite predeli?
-Osven zitnite rastenija koi drugi kulturi se odgleduvaat?
-Vo koi kotlini najmmogu se odgleduvaat zitnite rastenija?
-Vo koi kotlini najmnogu se odgleduvaat industriski te kulturi?
-Kade se odgleduvaat gradinarskite rastenija?
-Koi se furaznite rastenija?

STOCARSTVO,ZIVINARSTVO I PCELARSTVO VO RAMNICARSKITE PREDELI

3.Prasanja

-Sto ovozmozuva lugeto da odgleduvaat dobitok,zivina i pceli?
-Kade se naogaat prirodnite livadi?
-Koi vidovi stoka najmnogu se zastapeni vo stocarstvoto?
-Kade se odgleduva govedata?
-Kakva e korista od odgleduvanjeto goveda?
-Koj gi koristi prirodnite pasista?
-Sto spaga vo zivinarstvo?
-Sto spaga vo stocarstvo?
-Sto spaga vo pcelarstvo?
-Kako ke odgleduva zivinata?
-Sto se dobiva od pcelarstvoto?
-Kakva e polzata od stocarstvoto i zosto?

Osnovno Uciliste "Grigor Prlicev" i paralelkata 4v

Osnovnoto Uciliste "Grigor Prlicev" se naoga vo gradot Ohrid.Ucilisteto ima dve zgradi i edna golema sala.Starata zgrada e za ucenici od prvo do cetvrto oddelenie,a novata za ucenici od petto do osmo oddelenie.Jas ucam vo starata zgrada za ucenici od prvo do cetvrto oddelenie.Znaci kako so kazav jas sum vo cetvrto V oddelenie,a vo ovaa paralelka sekogas imalo precedatel.Tokmu ovoj Ponedelnik ke ima prezentacija za izbiranje precedatel,a jas go nudam slednovo:

KE BIDE NAPISANO POSLE PREZENTACIJATA!!



STARATA ZGRADA NA
OSNOVNOTO UCILISTE
"GRIGOR PRLICEV"