Mokta na PRIRODATA-Silata na nevremeto!!!

Bura

Sonceto neramnomerno ja zagreva zemjata.Blizu do ekvatorot toa silno greei gi zagreva vozduhot i okeanite.Taka,edna golema vozdusna masa polna so vodena parea se kreva visoko vo neboto.Na Severniot i Juzniot pol soncevite zraci se poslabi.Tamu se sozdava suva studena vozdusna masa.Razlikite vo temperaturata i rotiranjeto na zemjata predizvikuvaat postojano dvizenje na vozdusnite masi.Topliot vozduh od ekvatorot se dvizi vo severen i juzen pravec,a studeniot vozduh se dvizi od polovite do ekvatorot. Koga edna vozdusna masa ke se sudri so druga vozdusna masa,cestopati doaga do promena na vremeto.Promenata moze da bide golema ili mala,a toa zavisi od poveke faktori.Takvi faktori se: kolicestvo na vlaga vo vozduhot,brzina na dvizenje na vozdusnata masa,razlikite vo temperaturata i pritisokot megu vozdusnite masi i dr.Temnite,gusti oblaci obicno se znak deka se podgotvuva nevreme!

Voden ciklus

Zamisleteja Zemjata kako ogromna fabrika za prerabotka na voda.Vodenata parea ostanuva vo atvosmerata okolu 11 den,a potoa se vraka na zemjata kako dozd ili sneg!

1.Vodata isparuva vo atvosmerata------->2.Od vodenata parea se sozdavaat oblaci------->
3.Vodenata parea se ladi i se vraka na zemjata kako dozd ili sneg------>Vodata se vraka vo okeanite ili morinjata.

Vidovi Oblaci

Stratus:
Bezoblicen nizok oblak.Na planinskite vrvovi.

Kumulo-ninbus:
Mnogu golem nizok oblak.Pri nevreme.

Kumulus:
Beli obleci,kako pamuk.Pri ubavo vreme.

Altokumulus:
Na sredna visina,grutcesti oblacinja.Pri promenlivo vreme.

Cirokumulus:
Visoki mali oblacinja.Pri promenlivo vreme.

Cirus:
Visok oblak,vo vid na prameni.Pri ubavo vreme.

Grmotevici i Molnja

Preku isprekrsenata linija na molnjata se osloboduva energija vo vid na eksplozija.Kako se slucuva toa?Vo tekot na burata,vozdusnite struenja predizvikuvaat sudiranje na ledenite i vodenite cestici vo oblacite.
Pomalite,zamrznati cestici imaat pogolemo pozitivno elektricno polnenje i se dvizat kon gorniot sloj na oblacite.Poteskite ledeni cestici imaat negativno polnenje i se naogaat vo dolniot sloj na oblacite.Koga razlikata megu polnenjata ke stane pregolema,se pojavuva molnja t.e. ognena,svetliva linija so temperatura od 30 000 c, sto e pet pati povisoka od temperaturata na povrsinata na sonceto.Molnjata go zagreva vozduhot pritoa predizvikuvaljki grmotevici.

Vidovi Molnji
Molnjata nastanuva pri sudir na sprotivni elektricni polnenja.Toa se slucuva na poveke mesta.

-Vo oblakot
-Od oblakot kon zemjata
-Megu dva oblaka

Tornado

tornadoto e najsilniot veter na Zemjata,a go narekuvaat i tvister ili vior.Ciklonskite vetrista mozat da duvaat so brzinaod 480 km na cas.Tornadoto se sozdava pod golemite oblaci.Silnite topli i studeni struenja predizvikuvaat vozdusni vrtlozi.So zabrzuvanjeto na vrtenjeto,se pojavuva oblak vo vid na inka.Koga toj ke se spusti na zemjata vsmukuva se sto ke najde po patot.Vrtlozen oblak,isto taka,moze da gi zafati i okeanite.Koga ke e se sluci toa,toj vsmukuva voda sto ja nosi vo oblacite.Tornadoto
"Fudzita"moze da bide izmereno spored skalata za tornada od Ф-0 do Ф-5.Samo dva procenti od tornadoto se Ф-5 so vetrista koi postignuvaat brzina nad 418 km na cas.

Kako se sozdava Tornadoto

Toplite gorni struenja i studenite dolni struenja na vozduhot sozdavaat spiralen vozdusen stolb.Vozdusniot stolb se spusta kon zemjata i brzo se dvizi po nea kako tornado.